Ksenija Benedetti: Oblasti je kultura všeč, dokler je tiha, nezahtevna in poceni

Letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Vrbi sta zaznamovali prenovljena Prešernova rojstna hiša in nov informacijski center, urejen v nekdanjem skednju. Pridobitvi so si prišli ogledat številni obiskovalci. Nekateri so prisluhnili tudi proslavi, na kateri je nekdanja šefinja državnega protokola Ksenija Benedetti izpostavila pomen kulture.

Povedala je, da je kultura namesto kot temelj prepogosto razumljena kot dodatek, kot nekaj, kar se da skrčiti, optimizirati in racionalizirati. Oblastnikom je všeč, dokler je tiha, prilagodljiva, nezahtevna, hvaležna in poceni, idealno taka, da se sama financira, sama cenzurira in se ob praznikih disciplinirano pojavi tam, kjer ji je odmerjen prostor.

A kultura ni hvaležna in ni poslušna, je poudarila Benedetti ter nadaljevala: "Prav tako ni njega naloga, da pomirja, temveč da vztraja, preizprašuje in opozarja, da je neprijetna, kadar je to treba, da je vest, trn in opomin, da je nadležno vprašanje, ki ne utihne, da je ogledalo, v katerem včasih odkrijemo, da kakšen cesar ni le brez oblačil, ampak tudi brez vsebine, da je prostor, kjer se ne dela, da je vse v redu, če ni, kjer pogledamo vase in si nismo vedno všeč. Prav zato je nujna."

Kulturo vidi povsod, ne le v gledališčih, galerijah, muzejih, koncertnih in plesnih odrih, v knjigah in filmih. Kultura je tudi spoštljiv odnos do sočloveka, spoštljiva komunikacija, spoštljiv odnos do narave, živali in sveta. Kultura je ustvarjanje v šolah, domovih za ostarele, vrtcih, skupnostih, tudi doma.

"Morala in etika danes žal igrata vse manjšo vlogo, tudi spoštovanje pravne države in mednarodnega prava je ponekod na psu in prav umetnost ima moč, da vse to spremeni s svojo kritiko družbene stvarnosti in z vzpodbudo, da smo vsi lahko boljši ljudje," je poudarila govornica.

"Brez kulture ni skupnosti in brez skupnosti ni prihodnosti"

Zbrane je nagovoril tudi žirovniški župan Leopold Pogačar. "Slovenski kulturni praznik nas uči, da narod ne živi le od kruha, temveč tudi od besed, smisla in vrednot. Uči nas, da brez kulture ni skupnosti in brez skupnosti ni prihodnosti," je poudaril. Dejal je, da je današnji dan praznik jezika, misli, ustvarjalnosti in pokončnosti. "Je dan, ko se narod kot narod prepoznamo v besedi, ki je preživela zgodovinske viharje in nas povezovala takrat, ko države še ni bilo, in nas povezuje tudi danes," je poudaril.

Prepričan je, da ima Žirovnica pri tem posebno mesto, saj je prostor izjemne koncentracije slovenske kulturne zgodovine, kjer se zgodovina, literatura, narodna zavest in sodobno življenje ne izključujejo, temveč se dopolnjujejo. "To ni muzej tišine, temveč živ prostor srečevanj in razmisleka," je poudaril.

K temu bo pripomogla razširitev kulturnega prostora v Vrbi. V skednju za prenovljene Prešernovo rojstno hišo je nastal nov interpretacijski center, v sosednji hiši pa bodo po rekonstrukciji na voljo kavarna, galerija in umetniške rezidence.

Investicija ministrstva za kulturo, podprta z evropskimi sredstvi, je izraz spoštovanja do nacionalnega simbola in zavedanja, da je kulturna dediščina temelj identitete, je prepričan župan. "Država je s tem dala jasen signal, da kultura ni strošek, temveč naložba v znanje, v narodno in kulturno samozavest in v prepoznavanje Slovenije doma in po svetu," je poudaril.

Za žirovniško občino, ki bo z obvoznico ta prostor razbremenila motornega prometa, pa omenjena investicija pomeni tudi nadgradnjo vsebin, večjo kakovost doživetja za obiskovalce in novo razvojno priložnost za turizem. Predstavlja tudi dodatno odgovornost, da ta prostor ostane živ, dostopen in dostojanstven, se zaveda župan.

Številni obiskovalci Vrbe so se danes podali na tradicionalen pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Tega vsako leto pripravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, letos pa ga je obogatil podvig članov lokalnega športnega društva SlackAlien na 220 dolgem traku, ki so ga napeljali čez greben nad Finžgarjevo rojstno hišo in Janševim čebelnjakom.

Župan je pojasnil, da hoja po poti kulturne dediščine ni le fizično potovanje med muzejskimi hišami, temveč simbolna pot skozi čas, spomine in zgodbe, ki so oblikovale našo kulturo, prostor in skupnost. Slogan letošnjega pohoda je verz Po zemlji srečno hodi iz Prešernove pesmi Mornar in nagovarja k spoštovanju dediščine, povezovanju preteklosti s sedanjostjo in k misli, da je pot sama pogosto pomembnejša od cilja.

Prešernov dan tudi s tradicionalnim recitalom Prešernovih pesmi

S tradicionalnim recitalom Prešernovih pesmi pa so se našemu največjemu pesniku tudi letos poklonili na Tromostovju. Pobudnik recitala Aleš Jan je ob tem spomnil na začetke te prireditve pred 40. leti, ko je pomenil tudi neke vrste upor proti idejam takratne Jugoslavije.

Pred 40 leti je recital pomenil "upor proti ideji jugoslovanskih skupnih jeder na področju kulture in izobraževanja", je v nagovoru povedal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Jan, ki je pred 40 leti dal pobudo in pripravil prvo tovrstno prireditev, takrat kot predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki recital organizira še danes.

Po njegovih besedah je recital ponudil tudi možnost predstavitve slovenskih igralcev in igralk zunaj odrskih deska, hkrati je bil manifestacija, ki naj bi na področju umetniške besede "pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo".

Tedaj je recital podprla tudi politika, saj so se ga udeležili takratni predsednik vlade, minister za kulturo in visok predstavnik stranke, ki je bila na oblasti, je spomnil Jan. Danes sicer po njegovih besedah takšno poslanstvo ni več potrebno, še vedno pa je potrebno zavedanje, da kultura sama po sebi predstavlja temelj slovenske identitete in slovenskega jezika, s tem pa temelj državnosti.

Kot se je še spominjal Jan, so na prvem recitalu na Prešernovem trgu zdržali štiri ure, prišli pa so igralci iz praktično vseh slovenskih gledališč. "Takrat nismo imeli možnosti elektrike. Elektriko nam je dala centralna lekarna, ozvočenje lutkovno gledališče in tako je nekako šlo iz leta v leto in ob prehodu iz Jugoslavije potem v Slovenijo je recital obdržal svoje poslanstvo," je povedal za STA.

Posebnost recitala je v tem, da gre za edini tovrstni kontinuirani kulturni dogodek v Sloveniji, ki poteka izven okvirov javnih zavodov in festivalskih struktur, ter ga vse od začetka prostovoljno soustvarjajo dramske umetnice in umetniki različnih generacij in statusov - zaposleni, samozaposleni in upokojeni igralci, je ob letošnji izvedbi zapisal predsednik ZDUS Boris Mihalj. Udeležujejo se ga tudi študenti.

Po tradiciji ga je odprla Prešernova Zdravljica, ki jo je v Ljubljani interpretirala dramska igralka Marijana Brecelj, ob njej pa je zapela Ana Vipotnik. Prešernovo poezijo so med drugim interpretirali še Marinka Štern, Marko Simčič in Tone Gogala. Po vzoru zadnjih let je recital potekal še v Novi Gorici in Mariboru.